Globalno segrevanje je nenavadno hitro povečanje Zemljine povprečne temperature površine v preteklem stoletju. To se dogaja predvsem zaradi toplogrednih plinov, ki nastanejo z prekomernim izgorevanjem fosilnih goriv. Globalna povprečna temperatura površine Zemlje se je med leti 1906 in 2005 povečala iz 0,6 na 0,9 stopinji Celzija (1.1 do 1.6 ° F). Stopnja višanja temperature pa se je v zadnjih 50 letih skoraj podvojila. Temperature se bodo vsekakor še višale.
Posledice so:
Velika nevarnost taljenja ledu je tudi v arktičnih ščitih, ki se zaradi vseh posledic globalnega segrevanja lomijo. Dokazano je namreč, da so za zlome v večini krive podnebne spremembe, ki vplivajo na temperaturo oceanov, njihovo slanost in potek morskih tokov. Seveda zlom ščita ni samo zlom, ampak ima tudi nekatere posledice za človeka. Tako je velika težava tudi v nastajanju majhnih ledenih otočkov, ki so velika ovira za ladijski promet in vrtalne ploščadi.
Taljenje ledu povzroča tudi zvišanje morske gladine in posledično erozijo obal in malce bolj zalednih krajev. Tako naj bi se v prihodnjih letih morska gladina povečala za približno 5 m.
Izumiranje živali
Vse skupaj zelo ogroža naravno okolje Arktike, od katerega so zelo odvisne nekatere živali. Najbolj izpostavljeni so polarni medvedi, ki se hranijo predvsem z tjulnji, ki prebivajo na ledenih ploščah. Tako ne morejo priti do glavnega vira hrane in že posledično izumirajo.
Več padavin
Hudourniško deževje in poplave, do katerih prihaja zaradi globalnega segrevanja naj bi se v naslednjih stotih letih močno okrepile in tako imele veliko hujše posledice za milijone ljudi iz južne poloble. Azijski jugozahodni monsun naj bi v zadnjih 40-ih letih postajal vse intenzivnejši. Podatki, da skoraj 65 odstotkov populacije živi na monsunskih območjih, so zelo zaskrbljujoči. Če bi se tako monsunska deževja in posledično poplave povečale, že sedaj take katastrofe povzročijo milijonsko, celo milijardno škodo, se lahko le vprašamo kakšne bodo posledice takrat.
Največ h globalnemu segrevanju prispeva proizvodnja in poraba energije, pri katerem se sprošča ogljikov dioksid. V to je všteta poraba vseh goriv: premoga, nafte, zemeljskega plina, lesa.
Drugi največji vir onesnaževanja so fluorokloroogljiki (CFC), katerih delež upada. Tretji prispevek po vrsti je kmetijstvo. Pri kmetijski proizvodnji se sprošča predvsem metan. Ostali prispevki so še sekanje in požiganje tropskih pragozdov in gozdov ter industrija.